KLIC IZ DAVNIN

Ah, to je spomin, ki kliče me,
to klic je davnin, ki vabi me tja, nazaj.
To nežni je glas, ki boža srce kot nekdaj.

Ah, veter je le, ki šepeta
in nosi pozdrav mi prek polja, kot takrat,
ko si v slovo še zadnjič zamahnil z roko.

Zakaj mi v duši odmeva tvoj poslednji glas,
Zakaj še vedno želim si tja, nazaj,
tja, v mladostni čas, pretekli čas.

Ah, to je spomin, kot glas iz srca,
Kot klic iz davnin, kot krik srca skozi noč.
To nežni je glas, ki boža srce kot nekoč, kot sedaj, kot takrat.