Glasba: JOŽE PRIVŠEK
Besedilo: ELZA BUDAU
Spomnim se sanjave, stare jablane.
Kot rožnati oblak naslikala jo je pomad.
Jedla sva nezrela jabolka skrivaj.
Minevala tako zelena leta so nekoč.
Tisti fant, ki gradil mi je peščeni grad ni moj
in dekle, ki sanjalo z njim je žena drugemu.
Kot veter si obšel ves svet,
da bi življenja tek spoznal,
ko vrnil si se sam domov
je bilo prepozno za kesanje.
Moja hči slepe miši se igra kot ti in jaz
In tvoj sin s prvimi koraki raziskuje svet.
Zelena jablana bo spet, zelena leta bodo spet
Kot nekoč, samo ne za naju dva.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar